16. november 2022 je svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni
Pomemben del poslanstva Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki deluje že 30 let, je informiranje in ozaveščanje širše skupnosti o temah, ki se nanašajo na zdravje pljuč. Ob letošnjem dnevu kronično obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) želimo opozoriti na vpliv, ki ga ima zdravje naših pljuč na kakovost našega življenja in doživljanje starosti.
65 milijonov bolnikov
Svetovna zdravstvena organizacija WHO ocenjuje, da je kar 65 milijonov bolnikov s KOPB. V letu 2019 je za posledicami te bolezni umrlo 3,23 milijonov ljudi. Bolezen KOPB se razvije počasi in postopoma, zato pogosto spregledamo njene znake. Bolezen je posledica številnih dejavnikov kot so[1]:
- kajanje, pasivno kajenje in drugo izpostavljanje cigaretnemu dimu,
- delo v obremenjenih industrijah s dejavniki kot so kemikalije, dim in prah,
- onesnaženje zraka v stanovanju – uporaba peči za ogrevanje in kuhanje na trda goriva, izpostavljenost cigaretnemu dimu,
- hude okužbe dihal v otroštvu, ki lahko vplivajo na maksimalno rast pljuč,
- astma v otroštvu.
Pot brez povratka
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal, ki je med ljudmi znano tudi kot bolezen težke sape, pogosto tudi s pridruženim kašljanjem. Za bolezen so značilne trajno zožene dihalne poti. Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Pomembno je, da se zavedamo, da gre za neozdravljivo bolezen, in njenega napredovanja ni možno ustaviti – lahko ga pa upočasnimo. Zato je ključno, da poskrbimo za svoja pljuča, še preden se pokažejo prve težave. Čeprav je bolezen zelo razširjena, le malo ljudi prepozna začetne znake in je zato med najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu. Po grobih ocenah je v Sloveniji med 100.000 do 150.000 bolnikov s KOPB.
Zbolijo tudi nekadilci, predvsem ženske
Kajenje je vzrok za 85 do 90 % primerov KOPB, saj zanjo zboli kar 15 do 35 % vseh kadilcev. Raziskave kažejo, da je s KOPB povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu, ki bolj učinkuje na ženske; večja prevalenca KOPB je povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, višjo starostjo, z diagnozo astme, pri ženskah z nižjo izobrazbo in resnimi vnetji dihal v otroštvu, s poklicno izpostavljenostjo, z genetsko predispozicijo, pri nekadilcih tudi z debelostjo, uživanjem z mesom in s prečiščenimi žitaricami bogate hrane. [2]
Začarani krog – bolezen vpliva na kakovost življenja in kakovost življenja vpliva na bolezen
Življenje v urbanem okolju, kajenje, delovne navade in stres vplivajo na kakovost našega življenja. Redna telesna aktivnost je nujna za vsakogar. Sedenje je postalo novodobno kajenje. Medtem ko ena pokajena cigareta na dan zmanjša življenje za 11 minut, ena ura sedenja na dan zmanjša življenje za 24 minut.
Bolniki sprva težko dihajo le ob večjih telesnih naporih, v poznem stadiju bolezni pa se težko dihanje pojavi že ob običajnih dnevnih opravilih, kot sta umivanje in oblačenje, ter kasneje tudi med mirovanjem. Pri običajnih dnevnih dejavnostih bolniki sprva niti ne občutijo, da je z njihovimi pljuči kaj narobe. Kratko sapo ob naporu pripisujejo slabi kondiciji, staranju ali povečani telesni teži. Šele, ko začnejo kašljati ali jim zmanjkuje sape že ob manjši telesni dejavnosti, posumijo, da je z njihovimi pljuči nekaj narobe.
Redna telesna aktivnost je izrednega pomena za ohranjanje zdravja pljuč. Poleg tega da lahko z dejavnostjo upočasnimo KOPB, lahko tudi bistveno zmanjšamo tveganje za nenadno srčno smrt, visok pritisk, sladkorno bolezen, debelost, raka črevesja, artritis, osteoporozo in depresijo.
Poskrbite za svoja pljuča
KOPB je neozdravljiva bolezen, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje. Nujna je opustitev kajenja, saj le to prepreči hitro napredovanje bolezni. Zelo pomembni sta tudi ustrezna prehrana in redna telesna dejavnost.
Za bolnika s KOPB je izjemno pomembna redna telesna vadba, predvsem vaje za krepitev dihalnih mišic, ob tem pa tudi pravilna tehnika dihanja, ki zmanjša prenapihnjenost pljuč. Nekateri bolniki sicer menijo, da jih telesna vadba samo še bolj utruja, saj ob povečanem naporu težko dihajo. Zaprejo se v stanovanje, njihova telesna zmogljivost pa je vsak dan manjša. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi druge mišice telesa.
Dobra in enostavna telesna vadba za bolnika s KOPB je hoja. Tisti, ki z vztrajno in redno vadbo krepijo mišice, pa kmalu ugotovijo, da postane njihovo dihanje sčasoma manj naporno, bolje se počutijo, telesno postajajo iz dneva v dan dejavnejši. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Telesno dejavnost naj bolnik stopnjuje počasi.
V šolah KOPB, ki se izvajajo v okviru Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, bolniki dobijo informacije o bolezni, njenem poteku in napredovanju ter kako jo je možno preprečevati, omiliti simptome in izboljšati kakovost življenja.
V okviru društva na 15-ih lokacijah po Sloveniji poteka tudi rehabilitacijska vadba bolnikov s KOPB in drugih pljučnih bolnikov. Temelji na strokovno vodeni in varni telesni vadbi, ki jo izvajajo usposobljeni respiratorni fizioterapevti. Bistvo rehabilitacije je, da je vseživljenjska, t.j. da imajo pljučni bolniki omogočeno redno in dolgotrajno rehabilitacijo – enkrat na teden skozi celo leto, tudi več let.
Več o KOPB lahko najdete na http://vdihovalniki.si/kaj_je_kopb in v kratkem videu Marjan ima KOPB