Redna telesna vadba je zelo pomembna za pljučnega bolnika, saj slaba telesna kondicija povzroča zasoplost že ob srednjem naporu pri vsakdanjih dejavnostih. Šibka, netrenirana mišica porabi za svoje delo več kisika, zato postaneta dihanje in telesna dejavnost vse bolj omejena. S primerno treniranimi mišicami je gibanje lažje in s tem tudi dihanje, zato je telesna dejavnost lahko v veliko pomoč pri zmanjševanju telesne oslabelosti.
Vadba v vodi je ena najboljših vadb, ki je primerna za vsakogar ne glede na poprejšnje izkušnje, telesno pripravljenost in stopnjo zdravja. Dobra je tako za starejše kot mlade, za vrhunske športnike in rekreativce. Zelo primerna je za tiste, ki imajo težave s poškodovanimi sklepi ali pa so šibkejšega zdravja. Je zelo varna oblika vadbe, saj so poškodbe zelo redke. Voda je namreč prijetno in prilagodljivo okolje, ki omogoča varno ter učinkovito vadbo. V vodi lahko izvajamo gibanja, ki jih na kopnem ne zmoremo več, lahko na primer tečemo in skačemo.
Vadba v vodi ima številne koristne učinke, med drugim pospeši krvni obtok, znižuje krvni tlak in srčni utrip, zmanjšuje otekline in zastajanje vode v telesu, zmanjšuje vrednosti maščob v krvi, upočasnjuje proces ateroskleroze, in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Voda med vadbo hladi in preprečuje občutek potenja ter onemogoča izvajanje hitrih in sunkovitih gibov, zaradi katerih bi se lahko zgodile poškodbe.
Vaje v vodi lahko izvajamo sami, če pa imamo možnost, se lahko aktivno pridružimo vodeni skupinski vadbi, ki ponavadi poteka ob glasbi, Globina vode sega nekje med popkom in prsmi, tako da se v njej počutimo varno, brez težav ohranjamo ravnotežje in imamo nadzor nad gibi. Najbolj priporočljiva temperatura vode je od 28 do 32 ºC. Za vadbo lahko uporabljamo tudi razne pripomočke, kot so posebne uteži, plavajoči valji in rokavice, ki povečajo upor vode.
Krepitev mišic
Vadba v vodi ima precejšen vpliv na izboljšanje mišične moči in s tem ravnotežja. Voda oziroma upor vode podpira težo telesa, kar pomeni, da so sklepi precej manj obremenjeni. Hkrati pa omogoča raztezanje in krepitev mišic, saj je izvajanje gibov kar dvanajstkrat težje kot na suhem, in to brez dodatne obremenitve hrbtenice in sklepov.
Rezultati raziskav, kjer so udeleženci s posebnimi utežmi vadili v vodi, so pokazali, da se je moč stegenskih mišic udeležencev v dvanajstih tednih redne vadbe povečala za 27 odstotkov, moč zgornjega dela telesa pa za deset odstotkov.
V vodi si lahko moč trupa okrepimo že s hojo ali tekom po dnu bazena. Voda ne sme biti previsoka, le do višine pasu. Lahko tudi »vozimo kolo«, tako da smo s hrbtom obrnjeni k steni bazena, z rokama pa se držimo za rob bazena.
Vpliv na krvno-žilni sistem
Tovrstna vadba lahko izboljša tudi delovanje krvno-žilnega sistema ter pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska. Edinstvene lastnosti vode omogočajo srcu, da deluje bolj učinkovito. Hidrostatični pritisk s pritiskom na stene žil iztiska kri iz periferije proti srcu in poveča pretok krvi v srce, zaradi česar se to manjkrat skrči. Srčni utrip je za deset do petnajst utripov na minuto nižji kot pri enakem naporu na kopnem.
Vpliv na dihalne poti
Za pljučnega bolnika je okolje v bazenu prijazno zaradi toplega in vlažnega zraka. Zrak nad gladino vode je načeloma čistejši kot v bivalnem prostoru in drobni vodni mehurčki blagodejno vplivajo na dihala. Izogibati se je potrebno zelo klorirani vodi.
Za astmatike je bolj priporočljivo, da plavajo v morski ali v naravni sladki vodi, kajti klor draži dihalne poti. Raziskave namreč kažejo, da klor v kombinaciji z znojem, slino in urinom draži ter lahko celo poškoduje dihalne poti.
Plavanje
Če nismo navdušeni nad vodeno vadbo, je seveda zelo dobra dejavnost v vodi plavanje. Primerno je, ker ima sprostilni vpliv na vse mišične skupine, ki delujejo skladno. Ob tem pa krepi glavne in pomožne dihalne mišice s pravilnim ritmičnim izdihovanjem proti povečanemu uporu vode. Med plavanjem se povečuje tudi potreba po sprejemanju kisika. Na suhem bi se ritem dihanja pospešil, ker pa je pri plavanju ritem dihanja vezan na ritem plavanja, se dihanje le poglobi. Poglobljeno dihanje povzroči večje širjenje prsnega koša proti hidrostatičnemu pritisku, kar ohranja njegovo prožnost in gibljivost. Pozorni bodimo na to, da bo izdih vedno daljši od vdiha, in ne precenjujmo svojih sposobnosti ter zmožnosti.
Sproščanje
Že sama voda, ki je primerno topla, sproščujoče in pomirjevalno vpliva na telo.
Z lebdenjem na vodi lahko sproščamo telo, ob tem pa tudi krepimo zadnjične in hrbtne mišice. Za pomoč lahko uporabimo plavajoči valj (»črv«), ki ga položimo za ramenski obroč, pod vrat in roke ter se na vsaki strani držimo za njegov konec.
Bolniki s KOPB
Kako vadba v vodi vpliva na bolnike z lažjo ali zmerno obliko KOPB, je zanimalo tudi strokovnjake, ki so opravili kar nekaj raziskav. Ugotovili so, da se je pri večini z redno vadbo po dvanajstih tednih zmanjšala utrujenost, lahko so prehodili daljšo razdaljo in bili precej manj zasopli pri vsakdanjih dejavnostih.
Pri težjih obliki pljučne bolezni se pred vsako vadbo, ne samo v vodi, vsekakor posvetujmo z zdravnikom. Izkoristimo vse koristne učinke, ki jih ima voda na naše telo in počutje, pa naj bo to vadba, plavanje ali samo »namakanje«. Naj nam bo voda v užitek.