Astma

Pomlad je v zraku ...
Žal pa to za marsikaterega astmatika ni samo prebujanja narave, novih zaljubljenosti in pomladnega optimizma. V zraku so v tem času namreč tudi različni alergeni, ki lahko preobčutljivim celo pokvarijo kakšen zmenek …
Astma je kronična vnetna bolezen, pri kateri nastane vnetje dihalnih poti. To vodi v preobčutljivost dihalnih poti, posledica tega pa so ponavljajoče se epizode dušenja, piskanja, napetosti v prsnem košu in kašljanja.
Poslabšanja astme lahko sprožijo telesna dejavnost, onesnaženost, hladen zrak, okužbe dihal in izpostavljenost povečanemu deležu različnih alergenov v zraku pri preobčutljivih bolnikih.

Astmo označuje astmatsko vnetje, ki prizadene velike in male dihalne poti. Posledica astmatskega vnetja so simptomi astme, ki nastanejo zaradi preodzivnosti dihalnih poti. Bolniki kašljajo, izkašljujejo, imajo težko sapo ter značilne dihalne težave ponoči. Astma ima različne klinične oblike. Pri nekaterih astmatikih je vzrok bolezni alergija, pri drugih pa ne. Tretja oblika astme lahko nastane zaradi razmer na delovnem mestu – to je poklicna astma, ki jo takšno delovno mesto seveda poslabšuje. Za zdravljenje astme uporabljamo inhalacijske glukokortikoide. Pri nekaterih bolnikih je astma tako huda, da zdravljenje z inhalacijskimi zdravili ne zadostuje.

Alergijska astma je večinoma kronično, redkeje pa intermitentno alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti. Kopičenje vnetnih celic v sluznici in otekanje le-te hkrati z refleksnim krčenjem gladkih mišic v bronhialni steni povzroča zožitve cevi in ovira pretok zraka. V vneti sluznici se vzburijo tudi celice in žleze, ki izločajo sluz, zato astmatik ne le ovirano diha, ampak tudi izkašljuje sluz v procesu aktivne astme. Taki dogodki v sluznici pojenjajo sami ali pa šele po zdravilih. So občasni ali trajni.

Merilec pretoka je za astmo to, kar je termometer za vročino. Je priprava, s katero lahko spremljamo dogajanje v našem telesu. Pri astmi se nam zdi, da nimamo težav z dihanjem, vendar ko pljučno funkcijo ocenimo z merilcem pretoka ugotovimo, da je funkcija manjša. Z merilcem lahko določamo spremembe pljučne funkcije in bolje vodimo astmo.