Starši otroka najpogosteje pripeljejo na pregled k zdravniku zaradi okužbe zgornjih dihalnih poti, ki je virusnega izvora. Od obnosnih votlin sta razvita ob rojstvu samo maksilarna in etmoidalna sinusa. Sfenoidalni sinus se razvije pri petih letih, frontalna sinusa pa med sedmim in osmim letom. Zaradi neposredne bližine nosne votline s sinusi se ob običajnem nahodu lahko vnamejo obnosne votline (v 5 do 13 %). Ob vnetju sinusov se zaprejo ostiji oziroma prehodi med nosno votlino in sinusi, vnetni izločki pa se nabirajo v obnosnih votlinah, kar povzroči zvečan pritisk in bolečine v področju obraza. V izločkih sluznice se naselijo bakterije – te so vzrok hujšega akutnega vnetja, ki lahko preide v subakutno ali celo kronično vnetje. Akutna oblika rinosinuzitisa (RS) ali vnetja sluznice nosa in sinusov traja od 10 do 30 dni. Če traja od 30 do 90 dni je vnetje subakutno, kronično pa je takrat, ko traja več kot 90 dni.
Težave zaradi vnetja sinusov in sluznice nosu
Zamašeni sinusi in nosna votlina povzročijo nastanek dihanja skozi usta ter oslabljen vonj, motnje spanja in boleče žrelo. Razvije se lahko tudi kašelj, ki je bolj intenziven ponoči. Ker teče ponoči sluzasta sekrecija po zadnji steni žrela v grlo, pride tudi zaradi tega do močnejšega dražljaja za kašelj. Pri dojenčkih in malčkih se tudi poveča telesna temperatura, ki pa običajno ni visoka. Predšolski otroci in šolarji potožijo zaradi glavobola, ki je pogostejši ob prebujanju.
Če imajo otroci zamašen nos in obilno sekrecijo iz nosa, so povzročitelji lahko tudi tujek v nosu, alergijski nahod ali refluksno vnetje požiralnika. Nabrekla žrelnica in mandlji so posledica kronične okužbe sluznice nosa in sinusov ter lahko povzročajo posebno obliko bolezni. Imenuje se sindrom prenehanja dihanja med spanjem (obstructive sleep apnea syndrome, OSAS), ki ga pozdravimo šele z odstranitvijo žrelnice ali pa žrelnice in mandljev.
Votlina srednjega ušesa je povezana z nosnim delom žrela preko Evstahijeve tube. Če je sluznica tube vneta, izloča vnetno sekrecijo, ki zamaši tubo. Zaradi tega se ponavlja vnetje srednjega ušesa, ki se pri kroničnem RS razvije v kar 40 do 68 odstotkih. Tudi astma je pogosto povezana s kroničnim vnetjem sinusov. Intenzivno zdravljenje RS postopno zmanjša bronhijalno preobčutljivost, ki je značilna za astmo. Izboljša se tudi pljučna funkcija in zmanjšajo se klinični znaki astme.
Tenke stene obnosnih votlin pri majhnih otrocih, ki so tudi bolj porozne, in odprti šivi med lobanjskimi kostmi so vzrok, da se okužba lahko razširi kot zaplet še v očesni votlini in tako nastane orbitalni ali paraorbitalni celulitis.
Diagnostika in zdravljenje
Za diagnostiko uporabljamo fibroendoskopijo, ultrazvok, rentgenski posnetek, računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco sinusov. Zadnji dve metodi uporabimo samo, kadar sumimo, da se je okužba zapletla in kadar zdravimo osebo, ki naj bi šla na operativni poseg.
Pri težkih primerih akutnega RS in če sumimo na zaplet bolezni ter zdravimo subakutno ali kronično obliko vnetja, uporabimo pri zdravljenju antibiotike. Najbolj pogosto se odločimo za kombinacijo amoksicilina s klavulansko kislino. Če je povzročitelj bolezni odporen na ta antibiotik ali je bolnik nanj alergičen, uporabimo antibiotik cefalosporinske vrste – po posvetu s specialistom za bolezni ušes, nosa in grla ter specialistom za nalezljive bolezni.
Ker je možno, da pri diagnosticiranju ne prepoznamo kroničnega RS – in raziskave kažejo, da se to zgodi sorazmerno pogosto – moramo tudi pri OSAS in trdovratni astmi pomisliti na možnost za to obolenje.