Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis. Bakterija najpogosteje prizadene pljuča, lahko pa tudi druge organe (bezgavke, obtočila, kosti, ledvica, sečila). Pri mlajših otrocih lahko povzroča tuberkulozni meningitis.
V svetu je tuberkuloza zelo razširjena bolezen, saj je z njo okužena tretjina vseh ljudi. Prizadeti so predvsem prebivalci držav v razvoju. V Sloveniji je v zadnjih letih pojavnost bolezni v upadanju, kar nas uvršča v države z nizko pojavnostjo tuberkuloze.
Tuberkuloza je resna bolezen, ki lahko povzroči smrt, če je ne ugotovimo in zdravimo pravočasno.
Kako se tuberkuloza prenaša
Bakterije tuberkuloze se prenašajo kapljično po zraku, ko oseba s pljučno tuberkulozo ali tuberkulozo grla kašlja, kiha ali govori. Ljudje, ki so v bližini, te bakterije vdihnejo in se tako lahko okužijo.
Tuberkuloze se bolj verjetno nalezemo, če smo vsak dan izpostavljeni okuženi osebi in če smo bakteriji izpostavljeni v slabo prezračenih prostorih, zato so najbolj ogroženi bolnikovi ožji družinski člani in sostanovalci. Če za pljučno tuberkulozo zbolijo otroci, le redko prenesejo bolezen naprej, saj je bakterij v njihovih dihalih precej manj kot pri odraslih.
Oseba, ki je bila v stiku z bacili tuberkuloze, ne zboli vedno. Včasih imunski sistem uspe odstraniti bakterije iz telesa in se bolezen sploh ne razvije. Lahko pa imunski sistem osebe, ki je imela stik s tuberkulozo, razvije obrambni odgovor, ki uspe ustaviti razmnoževanje bakterij. Bacili ostanejo v telesu, vendar so v mirujočem stanju, zato oseba ne razvije aktivne oblike tuberkuloze. V tem primeru govorimo o okužbi z bacilom tuberkuloze oziroma o latentni tuberkulozni okužbi.
Kadar imunski sistem ne uspe ustaviti razmnoževanja bakterij v telesu ali bakterije, ki so bile v mirujočem stanju, pozneje postanejo aktivne, oseba zboli oziroma razvije aktivno obliko tuberkuloze.
Kako razlikujemo latentno okužbo od aktivne oblike tuberkuloze
Otroci, ki imajo latentno tuberkulozno okužbo (LTBO):
- imajo v telesu bakterije, ki niso aktivne,
- nimajo simptomov bolezni,
- imajo pozitivne kožne ali krvne teste, ki kažejo na imunski odgovor na tuberkulozno okužbo,
- niso prenašalci bolezni,
- potrebujejo zdravljenje za preprečevanje razvoja v aktivno obliko tuberkuloze.
Otroci, ki imajo aktivno obliko tuberkuloze:
- imajo v telesu aktivne tuberkulozne bakterije, ki prizadenejo organe, v katerih se razmnožujejo (najpogosteje pljuča),
- so bolni, imajo simptome aktivne oblike bolezni,
- povečini imajo pozitivne kožne ali krvne preiskave, ki kažejo na imunski odgovor na tuberkulozno okužbo,
- imajo spremembe na rentgenogramu prsnih organov,
- nujno potrebujejo zdravljenje z antibiotiki.
Pri okužbi s tuberkuloznimi bakterijami otroci pogosteje in hitreje kot odrasli razvijejo aktivno obliko tuberkuloze. To je posledica nezrelosti in manjše učinkovitosti imunskega sistema, kar predvsem velja za otroke, mlajše od pet let, ki tudi pogosteje razvijejo hude in razširjene oblike bolezni.
Simptomi oziroma znaki tuberkuloze pri otrocih:
- kašljanje,
- hujšanje ali slabo pridobivanje telesne teže,
- povišana telesna temperatura, ki se ponavlja brez jasnega vzroka,
- nočno potenje,
- utrujenost, oslabelost, slabo razpoloženje.
Katere teste lahko uporabljamo za diagnozo tuberkuloze
Na voljo sta dve vrsti testov, ki omogočajo ugotavljanje okužbe z bakterijami tuberkuloze:
- kožni tuberkulozni test (test Mantoux): v podkožje podlakti vbrizgajo majhno količino tekočine, ki vsebuje inaktivirane dele bakterije tuberkuloze; večina otrok, ki je okužena s tuberkulozo, razvije kožno reakcijo (izboklina) na podlakti; tri dni po aplikaciji zdravstveno osebje oceni odsotnost ali prisotnost in velikost reakcije na koži ter na osnovi tega interpretira rezultat testa;
- krvne preiskave (gamma-interferonski test) merijo imunski odziv posameznika na bakterijo tuberkuloze.
Cepljenje z BCG-cepivom lahko vpliva na rezultat kožnega testa, saj lahko povzroči podobno kožno reakcijo, kot jo povzroča tuberkulozna okužba. V tem primeru je bolj zanesljiva uporaba krvnega testa. Pri mlajših otrocih, ki niso bili cepljeni z BCG-cepivom, je uporaba kožnega testa varna in zanesljiva.
Teste za diagnozo tuberkuloze je skupaj s pregledom pri zdravniku treba opraviti čimprej po stiku s tuberkuloznim bolnikom.
Pozitivni rezultat testa kaže na verjetno okužbo z bakterijo tuberkuloze, vendar testi ne omogočajo razlikovanja med latentno okužbo in aktivno tuberkulozo.
Otroci, ki imajo pozitiven en ali oba testa ali imajo ob pregledu pri zdravniku simptome ali znake tuberkuloze, potrebujejo nadaljnje preiskave, tudi rentgenogram prsnih organov.
Kako diagnosticiramo aktivno tuberkulozo pri otroku
Diagnozo pljučne tuberkuloze potrdimo, če v kužninah iz spodnjih dihal najdemo bakterije tuberkuloze. Pri otrocih, predvsem pri dojenčkih in mlajših otrocih, je zelo zahtevno pridobiti vzorec iz spodnjih dihal, saj se še ne znajo izkašljati, zato pri njih vzamemo vzorce želodčnega soka. Majhni otroci izkašljek (sputum) namreč najpogosteje pogoltnejo. Po drugi strani pljučna tuberkuloza v otroštvu poteka s precej manjšo količino bakterij v dihalih kot pri odraslih, zato so lahko laboratorijske preiskave za potrditev bakterije tuberkuloze pogosteje negativne kot pri odraslih. Pri otrocih torej pogosto ne moremo dokazati prisotnosti bakterije tuberkuloze, čeprav je otrok okužen. Diagnozo tako postavimo na osnovi kombinacije več dejavnikov: podatka o izpostavljenosti bolniku s tuberkulozo, simptomov in znakov tuberkuloze, pozitivnega kožnega ali krvnega testa, sprememb na rentgenogramu prsnih organov.
Kdaj otroci potrebujejo preventivno zdravljenje ali zdravljenje zaradi tuberkuloze
Otroci, mlajši od pet let, ki so bili izpostavljeni tuberkulozi, spadajo v rizično skupino, saj pogosteje in hitreje zbolijo za aktivno obliko tuberkuloze. Pri njih bolezen pogosteje poteka v hujši obliki kot pri starejših otrocih ali odraslih. Zato pri tej starosti priporočamo preventivno zdravljenje z antibiotiki do drugega pregleda pri zdravniku, ki je tri mesece po zadnjem stiku z obolelim za tuberkulozo.
Otroci, ki imajo latentno tuberkulozno okužbo, potrebujejo antibiotično zdravljenje, ki lahko iz telesa odstrani bakterije, ki so v mirujočem stanju. Na ta način preprečujemo razvoj v aktivno obliko bolezni.
Otroci, ki zbolijo za tuberkulozo, potrebujejo večmesečno antibiotično zdravljenje. Začetno zdravljenje poteka običajno v bolnišnici, pozneje lahko doma.
Zelo pomembno je, da otrok zdravila prejema redno vsak dan in predpisan čas. Ukinitev ali nepravilno jemanje zdravil lahko povzroči vnovični izbruh bolezni ali razvoj bakterij, ki so odporne na antibiotike, ki jih je otrok jemal.
Preprečevanje tuberkuloze
Cepivo proti tuberkulozi se imenuje BCG (bacille Calmette-Guerin) in zmanjša možnosti za razvoj aktivne oblike tuberkuloze ter predvsem preprečuje razvoj hudih ali razširjenih oblik bolezni. Učinkovitost cepiva sicer ni optimalna, zato ga v državah, kjer je pojavnost tuberkuloze nizka, tako kot v Sloveniji, ne priporočamo vsem otrokom. Cepljenje je v Slovenji obvezno za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom otroka priselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze. Priporočljivo je tudi za otroke, ki bodo v prvih letih življenja pogosto obiskovali države, kjer je tuberkuloza zelo razširjena.
Tuberkuloza je pri otrocih v Sloveniji zelo redka bolezen. Vedeti pa je treba, da je to zelo resno bolezensko stanje in ima lahko hude posledice za otrokovo zdravje. Tuberkulozo lahko preprečujemo in pozdravimo. Če ugotovimo, da je otrok prišel v stik s tuberkuloznim bolnikom, moramo takoj opraviti ustrezne preskave. Ob ugotovitvi latentne tuberkulozne okužbe oziroma aktivne tuberkuloze moramo začeti antibiotično zdravljenje. Tako najbolje poskrbimo za otrokovo zdravje in pogosto preprečimo razvoj aktivne oblike bolezni.
Tuberkuloza je pri otrocih v Sloveniji zelo redka bolezen. Vedeti pa je treba, da je to zelo resno bolezensko stanje in ima lahko hude posledice za otrokovo zdravje.