Kemoterapija

Kaj morate vedeti o kemoterapiji in pljučnem raku 

Kaj je kemoterapija?

Kemoterapija je zdravljenje raka z zdravili – citostatiki. Citostatik kroži po telesu in ubija rakave celice tumorja v pljučih in rakave celice, ki so se ločile od prvotnega tumorja in so se kot zasevki (metastaze) razširile po telesu. Pljučnega raka zdravimo s kombinacijo dveh ali več citostatskih zdravil hkrati, ker tako dosežemo boljši učinek zdravljenja. S kemoterapijo zdravimo obe vrsti pljučnega raka – drobnoceličnega in nedrobnoceličnega. Drobnoceličnega pljučnega raka zdravimo s kemoterapijo, ker so celice tega raka na kemoterapijo zelo občutljive in ima bolnik že ob odkritju bolezni mikroskopsko majhne oddaljene zasevke.
Nedrobnoceličnega raka sicer pogosteje zdravimo z operacijo ali z obsevanjem, vendar ga vse pogosteje zdravimo tudi s kemoterapijo z namenom, da bi:

• zmanjšali tumor pred operacijo,
• zmanjšali tumor pred obsevanjem,
• zdravili bolnika, ki ima ob tumorju tudi oddaljene zasevke.

Kako boste prejemali kemoterapijo?

Najpogosteje zdravilo vbrizgamo v žilo v obliki infuzij, redkeje dajemo zdravilo v obliki tablet. Katera zdravila boste prejemali, kako pogosto in kolikokrat, je odvisno od vrste tumorja, razširjenosti bolezni in splošne telesne zdržljivosti. Najpogosteje prejme bolnik kombinacijo dveh ali treh zdravil v enem ali treh zaporednih dnevih. Enkratni dozi kemoterapije pravimo krog ali ciklus. Koliko takih krogov bo bolnik prejel, je odvisno od:

• neželenih učinkov zdravljenja,
• vrste zdravil, ki jih uporabimo,
• vrste tumorja,
• zmanjševanja tumorja ob zdravljenju.

Bolnik najpogosteje prejme 4–6 krogov kemoterapije v tritedenskih presledkih. Celotno zdravljenje traja okoli šest mesecev.

Kakšni so neželeni učinki kemoterapije?

Bolniki kemoterapijo različno (dobro ali slabo) prenašajo. Težave nastanejo zaradi vpliva kemoterapije na zdrave celice telesa, ki jih le-ta okvari, vendar se po končanem zdravljenju okvarjena zdrava tkiva običajno popravijo. Težave včasih trajajo več mesecev po končanem zdravljenju, kot je na primer mravljinčenje v rokah in nogah (zaradi okvar živčevja). Kateri neželeni učinki se bodo pojavili, je odvisno od izbire in kombinacije zdravil. Večino težav lahko predvidimo in jih blažimo z zdravili. Najpogostejši neželeni učinki so:

• izguba apetita, slabost in bruhanje,
• izpadanje las,
• občutek utrujenosti,
• znižanje rdečih krvnih celic (slabokrvnost),
• vnetje kot posledica znižanja belih krvnih celic (povišana telesna temperatura),
• krvavitve kot posledica motenj strjevanja krvi,
• zaprtje kot posledica protibolečinskega zdravljenja,
• driske,
• okvara živcev (mravljinčenje v rokah in nogah ali motnje otipa).

Zdravnik in medicinska sestra vam bosta natančno pojasnila, kateri neželeni učinki se najverjetneje pojavijo v času zdravljenja s kemoterapijo.

Kako lahko sami vplivate na zmanjšanje težav zaradi neželenih učinkov kemoterapije?

Pri slabosti:

• jemljite zdravila za zmanjšanje slabosti, ki vam jih predpiše zdravnik,
• uživajte več manjših obrokov hrane dnevno (5- do 6-krat),
• uživajte mlačne napitke,
• izogibajte se sladkim, mastnim, začinjenim jedem in jedem z izrazitimi vonji.

Pri utrujenosti:

• izogibajte se naporom in si privoščite dovolj počitka v mirnem prostoru,
• skrbite za zmerno, vendar redno telesno vadbo,
• uživajte lahko prebavljivo hrano z obilo sadja in zelenjave,
• pijte mlačne napitke,
• med zdravljenjem ne vozite motornih vozil.

Pri zaprtju:

• povečajte količino balastne hrane (sadje, zelenjava, ovseni kosmiči),
• pijte mlačne napitke (vsaj 3 litre tekočine dnevno),
• skrbite za zmerno in redno telesno aktivnost,
• jemljite sredstva za odvajanje (odvajalni čaj ali zdravila, ki jih predpiše zdravnik).

Pri izgubi las:

• negujte lasišče z blagimi šamponi,
• lasuljo nabavite na začetku zdravljenja (naročilnico za lasuljo dobite v bolnišnici),
• kadar ne nosite lasulje, pokrijte glavo z udobnim bombažnim pokrivalom, čepico, dokler vam lasje ponovno zrastejo,
• glavo zaščitite pred soncem in mrazom.

Pri vnetih ustih:

• skrbite, da bodo usta vedno čista in vlažna, zelo pazite na ustno higieno in spirajte ustno sluznico z žajbljevim ali kamiličnim čajem dva do petkrat dnevno,
• pogosto pijte manjše količine tekočin,
• popravite okvarjene zobe in odstranite zobni kamen pred začetkom kemoterapije,
• uporabljajte zobno ščetko z mehkimi ščetinami.

Kakšna naj bo prehrana?

Prehrana pred, med in po zdravljenju naj bo prilagojena prehranjevalnim problemom. Mnogo bolnikov z rakom težko vzdržuje primerno telesno težo, saj zaradi bolezni in slabšega apetita pogosto hujšajo. Nedohranjen bolnik postane slaboten, kronično utrujen in depresiven. Bolnikov imunski sistem oslabi in telo postane dovzetnejše za vnetja. Zmanjšana telesna odpornost lahko omeji nadaljevanje kemoterapije, radioterapije ali kirurškega posega in bolnik s potencialno ozdravljivim rakom izgubi možnost zdravljenja. Bolnik z rakom lahko potrebuje tudi do 20 odstotkov več hranil kot zmerno dejavna zdrava oseba. Dodatne hranilne snovi porabi telo za obnavljanje okvarjenega tkiva in vzdrževanje imunskega sistema. Svetujemo vam, da uživate več manjših obrokov dnevno. Uživajte kakovostno in uravnoteženo prehrano. Ob pravilni prehrani se boste počutili bolje, tako telesno kot duševno, imeli boste manj neželenih učinkov.

Doma si lahko pomagate s kuharsko knjigo Dražigosta Pokorna Kuhinja s krepko hrano, ki jo dobite na Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. V njej je veliko visokokaloričnih (energijsko gostih) receptov in tudi receptov s tekoče kašasto sestavo. Najbolje bo, da vašo prehrano usmerjata zdravnik in/ali strokovnjak za prehrano (dietetik). Strokovni nasvet vam bo pomagal tudi pri reševanju posebnih prehranjevalnih problemov, kot so prehrana ob slabosti, bruhanju, zaprtju, driski, napenjanju, vnetju v ustih ali pri motnjah okusa.

Kako vzdrževati telesno kondicijo?

Za dobro telesno kondicijo bi morali skrbeti vsi, za bolnike z rakom pa je to še pomembnejše. Če že prej niste bili vključeni v program redne telesne vadbe, je potrebno, da z njo začnete, ko zbolite. Še preden zapustite bolnišnico, lahko fizioterapevti ocenijo vašo telesno pripravljenost in vam predlagajo primerne vaje.

Z redno vadbo boste:

• izboljšali prognozo bolezni,
• omogočili hitrejše okrevanje,
• preprečili mišično oslabelost, ki se pojavi pri bolnikih še hitreje kot pri zdravih.

Pomembno je, da:

• določi meje vaše aktivnosti zdravnik,
• začnete z zmerno hojo in da v začetku ne pretiravate,
• začnete z lahkimi vajami, pri katerih se v gibanje vključi celo telo,
• med vajami dihate normalno ali malo pospešeno, nikoli ne zadržujete dihanja,
• novo vajo ponovite petkrat, nato pa število ponovitev postopoma povečujete,
• poskusite vaditi vsaj dvakrat dnevno,
• se ustavite, ko ste utrujeni.

Kako obvladati negativna čustva?

Ko izvemo, da smo zboleli, pa tudi kasneje med boleznijo, lahko občutimo različna čustva:

• strah, kaj se bo zgodilo z nami, kaj nas čaka, zaskrbljenost zaradi predlaganega načina zdravljenja, strah pred bolečino, trpljenjem,
• jezo, zakaj se to dogaja ravno nam in zakaj ravno zdaj,
• žalost, kaj vse lahko izgubimo ali že izgubljamo,
• občutke krivde, zakaj nismo bolje skrbeli za svoje telo ipd.

Vsa ta občutja pa so povsem pričakovana in običajna, saj se soočamo s situacijo, s katero večinoma nimamo nobenih izkušenj in nanjo nismo pripravljeni. Mnogokrat nam v stiski lahko pomaga že odkrit pogovor s svojci, prijatelji, z zdravnikom ali medicinsko sestro. Pri nekaterih bolnikih pa je duševna stiska bolj intenzivna in traja dalj časa ter lahko preraste tudi v depresijo. Ti bolniki potrebujejo dodatno pomoč in obravnavo, ki jo lahko nudita psiholog ali/in psihiater, oporo pa lahko poiščejo tudi v skupini bolnikov s podobnimi izkušnjami. Ko vas prevevajo črne misli, se zaupajte zdravniku in skupaj bosta našla najprimernejši način, kako premagati težave.

Ali lahko uporabljamo druge, alternativne načine zdravljenja?

Bolniki skušajo težave lajšati tudi z različnimi zeliščnimi in drugimi dietnimi pripravki, ki jih priporočajo zdravilci ali prijatelji. Seveda ni narobe, da si pri zdravljenju poskušamo pomagati, ker pa žal vseh učinkov teh pripravkov ne poznamo, se lahko zgodi, da bodo leti v kombinaciji s kemoterapijo delovali škodljivo. Zato vam svetujemo, da se pred uporabo tovrstnih dodatnih zdravil posvetujete z zdravnikom.

Kdaj obiščete izbranega zdravnika?

Svojega izbranega zdravnika obiščite, kadar se med zdravljenjem s citostatsko terapijo:

• pojavijo krvavitve (iz dlesni, kri v izmečku, izbruhani vsebini, v blatu, v urinu),
• pojavi bolečina na mestu vboda po infuziji citostatikov,
• poviša telesna temperature ali vas trese mrzlica,
• nastopijo težave z dihanjem,
• če se pojavi vnetje ustne sluznice ali vnetje požiralnika,
• ob hudem zaprtju ali driski,
• ob hudih glavobolih ali drugih bolečinah kjerkoli v telesu.

Verjamemo, da je mnogo vprašanj, ki se vam bodo porajala v času odkritja bolezni in v času zdravljenja. Priporočamo vam, da se o vseh nejasnostih pogovorite z izbranim zdravnikom in z zdravnikom v bolnišnici.

• Katera so najpomembnejša vprašanja na začetku zdravljenja s keomterapijo?
• Katero kombinacijo zdravil boste prejemali?
• Ali boste v času zdravljenja v bolnišnici?
• Ali boste morali vaše vsakodnevne aktivnosti zaradi kemoterapije spremeniti oz. jih prilagoditi?
• Katera hrana je za vas najprimernejša?
• Kateri neželeni učinki se bodo v času zdravljenja pojavili in kako dolgo bodo prisotni?
• Kateri neželeni učinki so tako pomembni, da morate ob njihovem pojavu obiskati izbranega zdravnika?
• Kateri zdravnik vas bo spremljal med zdravljenjem in kdo po zaključku zdravljenja?

Bolniki, ki se zdravijo zaradi pljučnega raka, se srečujejo z mnogimi skrbmi in težavami. V času zdravljenja in po zaključku zdravljenja potrebujejo pomoč strokovnjakov, tako zaradi telesnih kot tudi psihičnih težav. Pri premagovanju težav jim bo pomagal izbrani zdravnik in medicinska ali patronažna medicinska sestra. V času bivanja v bolnišnici bosta zanj skrbela sobni zdravnik in medicinska sestra na oddelku. Zgodi pa se, da potrebujejo bolnik in njegovi svojci tudi pomoč socialnega delavca, fizioterapevta, dietetika, psihologa, psihiatra in drugih. Prav je, da se bolnik in njegovi svojci o vseh težavah pogovorijo z izbranim zdravnikom ali patronažno sestro, ki bosta k sodelovanju pritegnila tudi druge omenjene strokovnjake, kadar bo to potrebno.

Zavedajte se, da so težave, ki jih nekomu zaupate, rešljive, tiste skrbi in težave, ki jih zadržujete v sebi, pa mnogokrat prerastejo v nerešljiv problem.

• Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana, Tel: 01/430 32 62, www.onkologija.org

• Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ZD Rudnik, Rakovniška cesta 4, 1000 Ljubljana, Tel: 01/427 44 44

• Hospic, Slovensko društvo, Dolenjska cesta 22, 1000 Ljubljana, Tel:01/420 52 60