Težke preobčutljivostne reakcije na zdravila

Preobčutljivostne reakcije po zdravilih so nepričakovani neugodni učinki zdravil. Pojavijo se le pri nekaterih ljudeh, kljub temu da prejemajo pravilen odmerek zdravila. Pokažejo se lahko z blagimi simptomi, na primer s srbečimi izpuščaji, lahko pa tudi v obliki življenje ogrožajoče alergijske reakcije (anafilaksije), ko bolnika začne dušiti zaradi otekanja grla in mu pade krvni tlak. Težke alergijske reakcije se lahko pokažejo tudi na koži, ki se olupi. Lahko pride tudi do razpada krvnih celic (temu rečemo hemolitična anemija).

Preobčutljivostne reakcije po antibiotiki

Antibiotiki so najpogostejši razlog preobčutljivosti za zdravila. Največ preobčutljivostnih reakcij povzročijo penicilini. Takojšnje reakcije se pojavijo v prvi uri po prejetju zdravila in se kažejo kot urtikarija, otekanje ustnic, jezika ali kot anafilaksija. Zapoznele reakcije se pojavijo po več dneh prejemanja zdravila v obliki izpuščaja. Pomembno pa je vedeti, da izpuščaji pri bolnikih, ki prejemajo antibiotik, največkrat sploh niso posledica preobčutljivosti za antibiotik, temveč jih sproži okužba. Virusi so najpogostejši razlog za urtikarijo, številni virusi pa povzročajo tudi drugačne vrste izpuščajev. Le pri 20 odstotkih bolnikov, ki so ob prejemanju antibiotika imeli težave, pri testiranju dokažemo alergijo, drugi pa antibiotik prenesejo brez težav. V naši raziskavi smo ugotovili, da se velikokrat predpiše manj primeren antibiotik zato, ker obstaja sum, da bolnik ne prenaša penicilinskega antibiotika. Zato spodbujamo, da se sum alergije za penicilin v diagnostičnem postopku čvrsto opredeli.

Preobčutljivostne reakcije po aspirinu in nesteroidnih antirevmatikih

Aspirin in nesteroidni antirevmatiki (NSAID) povzročajo preobčutljivostno reakcijo zaradi zaviranja encima ciklooksigenaze 1. Na podlagi tega mehanizma lahko pri nekaterih bolnikih z astmo povzročijo težko poslabšanje bolezni. Poslabšajo tudi kronično urtikarijo. Lahko pa tudi pri povsem zdravih ljudeh sprožijo epizodo urtikarije ter otekanja ustnic in jezika. Zaradi pričakovane navzkrižne reaktivnosti se mora tak bolnik izogniti vsem zdravilom, ki zavirajo ciklooksigenazo 1. Taki bolniki prenašajo centralne analgetike, paracetamol in selektivne zaviralce ciklooksigenaze 2 (koksibe). Pri nekaterih bolnikih pa je vzorec neprenašanja tak, kot da bi šlo za alergijsko reakcijo po le eni vrsti analgetika. Bolnik brez težav prenese drugo zdravilo iz skupine zaviralcev ciklooksogenaze. Pri teh bolnikih se preobčutljivost rada manifestira kot anafilaksija. Ta tip reakcije je pogost pri natrijevem diklofenaku in pri pirazolonskih analgetikih, lahko pa tudi po paracetamolu. Seveda je prenašanje drugih analgetikov treba ugotoviti s testi.

Druge preobčutljivostne reakcije

Včasih se ob posegu v lokalni anesteziji pojavijo neželeni simptomi, ki so podobni alergijski reakciji. Večina zapletov, pripisanih lokalnim anestetikom, se zgodi pri zobozdravstvenih posegih. Skoraj vedno se izkaže, da je šlo za psihogeno reakcijo, povezano z nelagodnostjo zaradi posega. Kadar je res prišlo do alergijske reakcije, odkrijemo nek drug razlog zanjo (antibiotik, lateks, zobno polnilo).

Anafilaktično reakcijo med splošno anestezijo največkrat povzročijo mišični relaksanti, antibiotiki, dezinficiens klorheksidin in lateks.

Rentgenska kontrastna sredstva za slikanje žil lahko povzročijo urtikarijo ali anafilaksijo zaradi njihove velike gostote, ki neposredno (brez alergijskega mehanizma) sprosti histamin iz bazofilcev.

Alergijske reakcije po cepivih so redke. Še najpogostejši sta lokalna oteklina in gripi podobna simptomatika pri osebah, ki imajo dovolj zaščitnih protiteles, a jih vseeno cepimo, na primer s cepivom proti tetanusu. Kljub zaskrbljenosti se izkaže, da osebe, ki so alergične na beljakovine kurjega jajca, nimajo težav, če jih cepimo s cepivi, pripravljenimi na celični kulturi piščančjih zarodkov.

Zaključek

Pred vsakim predpisom novega zdravila mora zdravnik bolnika povprašati, ali je kdaj doživel kakšno preobčutljivostno reakcijo po zdravilih. Če bolnik omeni, da je »alergičen na zdravilo«, ga je treba natančno izprašati, kateri so bili znaki »alergije«. Bolnik namreč največkrat opiše običajen neugodni učinek zdravila. Najbolj zmanjšamo pogostost preobčutljivostnih reakcij po zdravilih tako, da ne uporabljamo oz. ne predpišemo zdravil, ki jih bolnik ne potrebuje (npr. antibiotika ob simptomatiki viroze).

Viri

1. Košnik, M., Noč, M. Astma, ishemična bolezen srca (IBS) in prejemanje aspirina: predlog slovenskih usmeritev. V: Križman, I. (ur.). Zbornik predavanj: interna medicina 2006: novosti in aktualnosti. Ljubljana: Združenje internistov SZD, 2006: 169–72.
2. Grošelj, M., Mrhar, A., Zidarn, M., Košnik, M. Prepoznavanje in zdravljenje bolnikov s sumom na preobčutljivosti za penicilinske antibiotike. Zdrav Vest 2013; 82: 80–5.
3. Kopač, P. Epidemiologija preobčutljivostnih reakcij po penicilinih. V: Košnik, M. (ur.). Zbornik Golniški simpozij 2009: 91, 92. Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. Dosegljivo 11. 9. 2011 na spletni strani http://www.klinika-golnik.si/uploads/si/strokovna-javnost/strokovne-publikacije/zbornik-gs-2009-102.pdf.
4. Vesel, T., Accetto, M., Toplak, M., Zupančič, M., Avčin, T. Hypersensitivity reactions to beta-lactam antibiotics in children. V: Košnik, M. (ur.). Zbornik Golniški simpozij 2010: 42. Golnik: Bolnišnica Golnik, 2010. Dosegljivo 11. 9. 2011 na spletni strani http://www.klinika-golnik.si/uploads/klinika-golnik-files/gs_2010_zbornik.pdf.
5. Topole, E. Epidemiology of NSAIR hypersensitivity. V: Košnik, M. (ur.). Zbornik Golniški simpozij 2010: 43–5. Golnik: Bolnišnica Golnik, 2010. Dosegljivo 11. 9. 2011 na spletni strani http://www.klinika-golnik.si/uploads/klinika-golnik-files/gs_2010_zbornik.pdf.
6. Košnik, M., Mušič, E., Fležar, M., Šuškovič, S. Relative safety of meloxicam in NSAID intolerant patients. Allergy 1998; 53: 1231–3.
7. Košnik, M., Bajrovič, N., Mušič, E., Šuškovič, S. Neželene reakcije po lokalnih anestetikih: Vloga alergološkega testiranja. Zdrav Vestn 1998; 67: 143–6.
8. Košnik, M., Šuškovič, S., Grmek, I. Anafilaktična reakcija na sukcinilholin med splošno anestezijo. Zdrav Vestn 1994; 63: 285–7.
9. Zupanc, C., Košnik, M. Angiotensin converting enzyme inhibitors as a cause of isolated angioedema in a Slovenian population. Acta Dermatovenerol Alp Pannonica Adriat 2016; 25: 1–4.