Dišave so del našega vsakdana. Spremljajo nas povsod: doma, v službi in na poti. Najdemo jih v sredstvih za osebno nego, sredstvih za pranje in nego perila, čistilih, osvežilcih prostorov in avtomobilov, dišečih svečah. Seznam je dolg, še daljši pa je seznam snovi, ki jih uvrščamo med dišave. Dišave so lahko naravne dišeče spojine iz živalskega ali rastlinskega sveta, še pogosteje pa umetno ustvarjene spojine. Seznam dišav zajema več kot 5000 spojin. Nekatere od njih nam dišijo, druge ne. Če nam spojina ne diši, še ne pomeni nujno, da nam dejansko povzroča škodo ali je nevarna za zdravje.
Škodljivi učinki na zdravje
Dišave pridejo v telo skozi kožo ter dihala. Poleg blagodejnega učinka na naše počutje, kar je njihov osnovni namen, imajo lahko tudi škodljive učinke na naše zdravje. Delujejo lahko dražeče oziroma celo povzročajo katero od preobčutljivostnih reakcij.
Dišave lahko povzročajo glavobol, motnje koncentracije in tudi slabo počutje. So znan dejavnik kontaktnega dermatitisa. Z nespecifičnim draženjem ali celo imunskimi mehanizmi povzročajo simptome rinokonjunktivitisa: srbenje in solzenje oči, kihanje, voden izcedek iz nosu. Močni vonji in odišavljeni produkti lahko delujejo kot sprožilec poslabšanja astme ali KOPB. Bolniki z astmo ali KOPB lahko v odišavljenem prostoru pričnejo kašljati in oteženo dihati, čutijo tesnobo ali piskanje v prsnem košu. Dišave astme ne povzročajo, lahko vplivajo le na poslabšanje že obstoječe astme.
Močan vonj različnih izdelkov (lepil, topil, čistil, kozmetike, parfumov) naj bi bil eden od glavnih krivcev za tako imenovano multiplo kemijsko senzitivnost. Tako poimenujemo sindrom, pri katerem bolniki tožijo o draženju v ustih in nosu, bolečem žrelu, utrujenosti, oteženem dihanju, glavobolu in motnjah koncentracije, kadar so izpostavljeni močnemu vonju. Sindrom še ni dokončno razjasnjen, pojavlja pa se redko.
Kaj lahko storimo
Zaradi razširjenosti dišečih produktov v našem bivalnem in delovnem okolju imajo lahko občutljivi bolniki velike težave. Kadar se pojavijo težave, ki jih pripisujemo dišavam, se je odišavljenim proizvodom najbolje izogniti. Za osebno nego in gospodinjske namene lahko uporabljamo posebej prirejene proizvode, ki dišav ne vsebujejo. Bolniki z astmo in KOPB v zaprtih prostorih ne smejo biti izpostavljeni močnim vonjavam, predvsem odsvetujemo uporabo sintetičnih osvežilcev prostora. Pri pojavu bolezenskih znakov, ki bi lahko bili posledica preobčutljivosti na dišave, je smiselno poiskati tudi nasvet alergologa.
Za vse, ki dišave radi uporabljajo in jim to ne povzroča težav, pa velja priporočilo zmernosti: domet dišave naj ne bi segal dlje od dosega rok. Dišava bo na tak način dosegla svoj namen, ne bo pa povzročala neprijetnosti.
Bolniki z astmo in KOPB v zaprtih prostorih ne smejo biti izpostavljeni močnim vonjavam, predvsem odsvetujemo uporabo sintetičnih osvežilcev prostora.