Alergija na strupe žuželk iz reda kožekrilcev je najpogostejši vzrok težkih življenje ogrožajočih alergijskih reakcij. Take reakcije se vsaj enkrat v življenju zgodijo približno vsakemu stotemu človeku.
Normalne reakcije po pikih žuželk
Pik čebele, ose, sršena ali čmrlja vsaj enkrat v življenju doživijo tri četrtine ljudi. Pik je vedno boleč. Na mestu pika običajno nastaneta srbeča rdečica in oteklina premera nekaj centimetrov, ki izgineta v dveh urah. Če žuželka piči v usta ali vrat, lahko oteklina oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Zaradi bolečine in strahu nekateri ljudje na pik reagirajo psihogeno, z vazovagalno reakcijo ali hiperventilacijskim sindromom, kar je na prvi pogled nekoliko podobno alergijski reakciji, s to razliko, da ni prav nič nevarno. Če človeka piči roj žuželk (več kot sto), lahko pride do zastrupitve.
Alergijske reakcije po pikih žuželk
Pri približno 15 odstotkih ljudi se po piku pojavi velika lokalna reakcija, to je več kot deset centimetrov velika oteklina, ki vztraja več kot 24 ur. To je sicer alergijska reakcija, vendar to ne pomeni, da bodo te osebe pri naslednjem piku doživele sistemsko alergijsko reakcijo.
Okrog trije odstotki ljudi poročajo o sistemskih alergijskih reakcijah. Pri zelo izpostavljenih, kot so na primer čebelarji, lahko pogostost takih reakcij presega 30 odstotkov. Nekaj minut po piku po navadi alergičnega bolnika začnejo srbeti dlani in podplati, potem se po telesu naredijo srbeči izpuščaji (urtike), otečejo ustnice, lahko pa se reakcija stopnjuje do dušenja zaradi tega, ker oteče grlo, ali pa bolnik izgubi zavest, ker se tako zniža krvni tlak. Štirideset odstotkov reakcij je blagih (urtikarija), 45 odstotkov je anafilaksij brez šoka, 15 odstotkov pa se jih manifestira z anafilaktičnim šokom.
Prognoza
Če alergičnega bolnika ponovno piči žuželka, po navadi spet pride do alergijske reakcije. Naslednje alergijske reakcije so po teži pri večini bolnikov podobne prvi. Seveda so tudi izjeme. Največ težkih reakcij se zgodi po pikih sršenov. Drugi dejavniki, povezani s tveganjem za hude reakcije, so višja starost, sočasne srčno-žilne bolezni in astma ter bolezni mastocitov (mastocitoza ali povečano število mastocitov). Težje lahko potekajo alergijske reakcije pri osebah, ki se zdravijo z nekaterimi zdravili za povišan krvni tlak (z zaviralci receptorjev beta ali zaviralci angiotenzinske konvertaze).
V Sloveniji zaradi alergije po pikih žuželk umre povprečno en človek na leto. Alergija na pike žuželk negativno vpliva na kakovost življenja.
Diagnostični postopek
Klinična slika je po navadi dovolj značilna, da o diagnozi ni dvoma. Alergijska senzibilizacija za strup žuželke se potrdi s kožnimi testi, če so ti negativni, pa uporabimo občutljivejše krvne teste. Opozoriti je treba, da ima alergijska protitelesa proti strupom žuželk desetkrat več oseb, kot jih ima alergijske reakcije po pikih. Zato testov alergije s strupi žuželk ni smiselno izvajati pri ljudeh, pri katerih alergijskih reakcij po pikih ni bilo.
Zdravljenje akutne reakcije
Mesto velike lokalne reakcije naj bolnik hladi z ledom in namaže z lokalnim glukokortikoidom. Blažje sistemske reakcije (srbež, urtikarijo, angioedem ustnic) zdravimo s tabletami antihistaminika, anafilaksijo (hripavost, ovirano dihanje, omotico, hipotenzijo) pa z injekcijo adrenalina v mišico. K sreči se več kot 99 odstotkov sistemskih alergijskih reakcij tudi brez zdravljenja ugodno konča.
Preventivni ukrepi za preprečevanje ponovnih reakcij po pikih žuželk
Bolnika poučimo glede tega, kako se izogniti ponovnim pikom. Bolnika z blažjimi reakcijami opremimo s tabletami antihistaminika in glukokortikoida, ki naj jih vzame takoj, če bi ga morda spet pičila žuželka. Bolnikom z anafilaksijo predpišemo samoinjektor adrenalina (EpiPen). Bolnikom z anafilaksijo tudi priporočimo zdravljenje z imunoterapijo. Devetdeset odstotkov bolnikov po imunoterapiji ob ponovnem piku ne doživi več anafilaktične reakcije, pri preostalih pa je reakcija blažja kakor pred imunoterapijo. Imunoterapijo izvajamo s podkožnim vbrizgavanjem prečiščenega strupa. Začetno fazo izvedemo v bolnišnici. Vzdrževalni odmerek dosežemo v enem do štirih dneh. V tem času že dosežemo toleranco, kajti bolnik prenese količino strupa, ki je večja, kot jo prejme pri piku ene žuželke. Vzdrževalni odmerek nato ponavljamo v čedalje daljših intervalih (na štiri do osem tednov). V letih 2010 do 2014 je na Kliniki Golnik imunoterapijo prejemalo 514 bolnikov (41 % žensk), v starosti 47,2 ±14,4 leta, 186 s čebeljim in 328 z osjim strupom. 20,4 odstotka bolnikov je doživelo pik žuželke že v prvem letu imunoterapije. Od 195 bolnikov, ki so med imunoterapijo doživeli pik žuželke, jih je devet doživelo objektivno alergijsko reakcijo, od katerih je bila le ena težka.
Imunoterapija je povezana tudi z zapleti, zaradi katerih je treba potek imunoterapije spremeniti. V naši klinični praksi je pogostost sistemskih reakcij med imunoterapijo s čebeljim strupom približno 20-odstotna. Zapleti pri imunoterapiji z osjim strupom se veliko redkejši.
Zaključek
Alergija na strupe žuželk iz reda kožekrilcev je najpogostejši vzrok anafilaksije. Poleg izogibanja pikom je pri tej bolezni zelo učinkovito zdravljenje s specifično imunoterapijo. Testi za ugotavljanje alergijske senzibilizacije so zelo pogosto pozitivni pri klinično zdravih osebah, zato presejanje za to bolezen ni smotrno.
Viri
- Košnik, M., Zidarn, M., Glavnik, V., Vesel, T., Avčin, T., Rotar-Pavlič, D., et al. Dogovor o obravnavi anafilaksije. Golnik: Alergološka in imunološka sekcija SZD, 2015.
- Košnik, M., in Korošec, P. Hymenoptera-induced hypersensitivity reactions and anaphylaxis. V Castell Mariana, C. (ur.). Anaphylaxis and hypersensitivity reactions. New York: Humana Press, 2011, str. 209–222.
- Kosnik, M., in Korosec, P. Venom immunotherapy: clinical efficacy, safety and contraindications. Expert Rev Clin Immunol, 2015; 11, str. 877–884.