Simptomi pri dentalni alergiji
Po zdravljenju zob in obzobnega tkiva ter po namestitvi zobotehničnih izdelkov in nadomestkov se lahko v ustni votlini, zlasti ob zobeh, pojavijo dražeča vnetja, tvorba mehurčkov, pekoče spremembe, motnje okusa. Pojavi so lahko iritativne narave ali pa so znak alergijskega procesa na uporabljene snovi. Spremembe v ustni votlini lahko spremljajo tudi glavobol, utrujenost, občutek izčrpanosti, bolečine v sklepih in mišicah. Dokazovanje vzročne snovi kot alergena je težavno. Navedene alergijske simptome delimo v sklop takojšnje alergijske reakcije na uporabljeno snov in v sklop pozne alergijske vnetne reakcije, ki se pokaže šele po več dneh prisotnosti kritične snovi v ustni votlini. Ti dve stanji dokazujemo z različnimi alergološkimi testi, saj sta tudi procesa zelo različna.
Zgradba zoba in okolnega tkiva
Dokazovanje alergije
Zobni alergeni so pripravki za zdravljenje zob, vsebina zalivk, polnil, protez, umetnih mas, nadomestkov zob. V protetiki se uporabljajo plastične snovi, kovine, lepila, cementi, pogosto pa je material kombinacija takih snovi. Zavrnitveni proces (alergija) je lahko le na eno komponento v kombiniranem materialu. Posamično se kovina veže na telesu lastno beljakovino, ki postane skupek – hapten, zmožen povzročiti alergijo.
Takojšnjih alergijskih reakcij je malo, poznih pa precej več. Prve dokazujemo z vbodnimi kožnimi testi, ki dajo rezultat že prvo uro po nanosu na kožo. Pozni tip alergije na snovi v zobozdravstvu pa dokazujemo z epikutanimi krpičnimi testi, ki potekajo od nanosa snovi na kožo do končnega rezultata od 2 prek 3 do 7 dni. Postopek je zahteven, pri čemer sta najpomembnejša pravilen izbor in koncentracija kritičnega materiala, kar uresničimo s specialno anamnezo, z upoštevanjem vseh uporabljenih materialov, s povezavo z zobozdravnikom in zobotehnikom. Take teste naj opravlja le izkušen alergolog v povezavi s specialisti. Šele po takem postopku se lahko svetuje, kateri material se pri istem bolniku sme uporabiti v prihodnje. Torej ni primerno, bolnika s sumom dentalne (zobne) alergije kar brez podatkov in vzorčnih materialov poslati k alergologu. Za epikutane teste se lahko uporabi material v prahu ali obruskih kovine, ker celi kosi kovine niso uporabni. Obstaja pa tudi že pripravljena komercialna serija dentalnih materialov, ki jo po seznanitvi kot primerno potrdi zobozdravnik. Najpogosteje so vzroki alergijskih težav kovine ali pa njihove spojine (kompleksi) s telesnimi beljakovinami.
Zobozdravstveni materiali
Kovine v zobotehniki in zdravljenju zob na splošno so nikelj, paladij, živo srebro, srebro in zlato, redkeje pa titan, ki hitro reagira z ustnim okoljem v titanove okside, ki so manj škodljivi. Alergijsko senzibilizirajo še bakrov sulfat in spojine platine. Alergijo na lateks in druge sestavine gume moramo prav tako upoštevati. Paladijev klorid se uporablja za zlitine zlata in kot nadomestek za platino v zobni tehniki.
Poleg kovin imajo vse pogostejšo vlogo pri alergiji umetne mase, zlasti različni akrilati. Metaakrilati so vezna sredstva pri izdelavi umetnih mas in lepil.
Amalgami so zlitine kovin za zalivke, kot so srebro, baker, cin, v novejših zobnih zalivkah so srebro, živo srebro, baker, indij, cink in cin. Živo srebro v amalgamskih zalivkah lahko povzroči alergijski kontaktni stomatitis. Danes se namesto amalgama uporabljajo estetsko in strukturno primernejši materiali.
Metilmetaakrilat je v vseh umetnih masah na bazi akrilnih smol. Najpogosteje so v zobotehniki in zdravljenju uporabljeni različni akrilati. Bisfenol A je prisoten v materialu za zobne proteze, masi za odtise, v lepilih za umetne mase. Eugenol je v pripravkih proti zobobolu, v odtisnih masah in zalivkah ter tudi v parfumih, milih, zobnih pastah, ustnih vodah. Je pa tudi antiseptična snov v zdravilih pri oskrbi ran, v tabletah za grlo, v mazilih proti revmi, torej je senzibilizacija telesa možna iz drugih virov.
Zobozdravstveni materiali za epikutane teste pri nas so:
- trietilenglikol dimetakrilat,
- etilenglikol dimetakrilat,
- amonijev tetrakloroplatinat,
- amalgam,
- bakrov sulfat,
- metil met,
- bisfenol A,
- eugenol,
- 2-hidroksietilmetakrilat,
- uretan dimetakrilat,
- kalijev dicianoaureat,
- paladijev klorid.
Koncentracije kritične snovi za epikutani test so znatno višje kot za kožne teste, ker imajo v ustih vlogo še drugi imunsko aktivni elementi ustne sluznice v zaviralnem smislu ali pa v procesu prezentacije alergena. Tako je v ustih manj celic, ki prezentirajo antigen.
Alergija na zobne materiale pomeni visokospecialističen problem, ki je tudi za specialista neredko trd oreh. Pri tem brez povezave med strokovnjaki ter brez sledenja novim tehnologijam in materialom ter možnostim sodobne alergološke diagnostike ne gre.