Rastlinski svet je tako obsežen, da brez sodelovanja z biologi in strokovnjaki za »malo floro Slovenije« ne bi mogli pojasnjevati izvorov za alergijske probleme na očeh, dihalih in koži. V tem prispevku so povzeti poljudni in strokovni podatki o pogostejših alergenih rastlinah v vrtu in njegovi okolici.
Vzroki iritativnega kontaktnega dermatitisa in kontaktne koprivnice
Različne rastline povzročajo alergije, vzroki so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki oprašujejo rastline. Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo ali bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na pike žuželk tudi ob stiku z rastlino lahko doživijo preobčutljivost, vrtne rastline pa poleti in jeseni spremljajo številne plesni. Nekatere vrtnine in okrasne rastline brez alergenskih lastnosti samo kemično dražijo kožo, pri čemer nastane neprijetno vnetje. Takšne so agave, aloe, česen, čebula, narcise, hiacinte, bršljan, pesa, zelje, radič, božična zvezda. Manj znane z dražečim vplivom na kožo so difenbahije, aralije, različne križnice kot hren, regrat, gorčica, hmelj, vrtni fižol, perunike, ptičja dresen, anemone, naprstec, paprika, dobro poznana pa je kopriva.
Vzroki alergijsko povzročenega kontaktnega dermatitisa
Kontaktni dermatitis povzročajo eterična olja rastlin, ki najpogosteje spadajo v družino kompositae (nebinovke in košarnice), njim po pogostnosti sledijo primule, lilije in kobuljnice. Nebinovke so najbolj razširjene rastline v naravi in v vrtovih, mednje spadajo tudi uporabne artičoke, sončnice, solate, kamilice. Precej poznane in možno alergene rastline so rman, arnika, ivanjščica, marjetica, lapuh, osat, oman, zlata rozga, vratič, primožek, tagetes, ameriški slamnik. V kozmetičnih pripravkih so vzrok kontaktne alergije izvlečki rastlin, na primer olje čajevca, arnika, kamilice, citrusi. Slednji delujejo fototoksično tako, da snovi v njih pojačajo delovanje sončne svetlobe na kožo. Najbolj znano je delovanje citrusov in kobuljnic (peteršilj, zelena, korenje) v tem smislu. Fotosenzibilizirajoče vpliva tudi figov grm.
Alergijski nahod, astma, vnete oči, koprivnica, poslabšanje kožnih alergij
V vrtu se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki ga prenaša veter. Takšne rastline so leska, jelša, breza, bukev ter iglavci, pa tudi ciprese in trave. Med pleveli so vzrok alergij divji pelin, ambrozija, metlika, ščir, kislica, trpotec. Alergeno in iritirajoče delujeta cvetni prah in vonj jesena, oljke, kaline ter španskega bezga. V vrt in njegovo bližino zaradi alergenosti ne priporočajo saditi dežena, cesarskega tulipana, izmed dreves pa ne vrbe in topola. Tulipanove čebulice so možen vzrok kontaktnega dermatitisa pri osebah, ki gojijo tulipane, možne so tudi okvare nohtov.
Nealergene rastline za vrt
Alergij in draženja niso opazili pri rastlinah, ki jih oprašuje veter: pri hortenzijah, medvejkah, kamelijah, snežnih kepah, forziciji, hibiskusu. Alergij ni bilo pri mačehah, divji trti ali viniki in tudi ne pri slezu, begonijah ter petunijah. Popolnoma varni glede alergij so zajčki, dalije, potonike, zvončnice, pasionka, sivka in rožmarin. Prav tako različne pokrovne rastline za zeleno zastrtje tal nimajo alergenih lastnosti. Žajbelj in timijan ne povzročata alergij, koristita pa za okras, čebeljo pašo in gospodinjstvo.
Da bo manj alergij
Pred zasaditvijo vrta se posvetujmo glede alergenih rastlin. Vedeti moramo, da se cvetni prah prime na oblačila in na lase, torej imejmo drugo vrtno delovno obleko in pokrivalo ter izpirajmo lase. Vrtno obleko po opravilu zunaj operemo. Oči zaščitimo z očali. Pred kontaktno alergijo nas ščitijo rokavice, nogavice ter ustrezna obleka z rokavi in hlačnicami. V vetru in nevihti se ne zadržujmo v vrtu. Nezaželene plevele odstranimo, preden cvetijo. Alergiki naj vstajajo in v vrtu delajo zgodaj zjutraj. Pri raztrosu komposta in pri tedenski košnji trate so v tleh številne plesni, proti čemur se moramo zaščititi.
Pred zasaditvijo vrta se posvetujmo glede alergenih rastlin.