Alergija na hrano

Alergeni in psevdoalergeni v hrani

Pri odraslih so alergeni pogosto morski sadeži, orehi in lešniki, arašidi, soja, semena, redkeje pa mleko, moke, jajca, kar je pogostejši problem otrok. Sojo danes srečujemo v nadomestkih mleka, napitkih za mišično moč, mehkih sirih, sladoledu, mesnih namazih, omakah, solatnih prelivih, sojinem olju, slaščicah, testeninah, pudingih. Mnogo več je psevdoalergenov, ki v večjih zaužitih količinah povzročijo podobno sproščanje histamina kot pravi alergeni ali pa vsebujejo histamin že v svoji  sestavi. Taki so različni biogeni amini prisotni v rdečem vinu, pivu, jagodah, bananah, čokoladi, česnu, koruzi, papriki, paradižniku. Psevdoalergeni so tudi umetna barvila, konzervansi, acetilsalicilna kislina (aspirin), sredstva za obstojnost in okus hranila. Posamič je vzrok manj poznan in ga iščemo glede na podobnost v sestavinah. Manj znano je, da nikelj ni le kontaktni alergen na koži, ampak tudi alergen v zaužiti hrani, kot so beluši, stročnice, zelje, kakav, ovseni kosmiči, orehi, nekatere morske ribe. Včasih se alergija razvije šele v kombinaciji zaužitega obroka in telesnega napora po njem.

Diagnostika

Opis bolnikovih težav po hrani, posebno časovni interval od obroka do težav, proučitev zaužitih snovi in težav, ki se ponavljajo, vzbuja sum preobčutljivosti. V primeru pravih alergenov so v pomoč kožni testi alergije, ki pa niso vselej zanesljivi, saj se koža in prebavna sluznica na neko snov ne odzivata vselej enako. Še manj so v pomoč laboratorijski testi, kjer iščemo specifična protitelesa IgE proti alergenu, dokazujemo pa morebiti druge nealergijske vzroke težav. V pomoč je opazovalna dieta, kjer izločamo sumljiva hranila. Najbolj zanesljivi pa so provokacijski testi z uživanjem kritičnega hranila v določenih nadzorovanih količinah pod vodenjem alergologa v bolnišnici. Celiakije ne dokazujemo z alergološkimi kožnimi testi.

Histaminska in laktozna intoleranca

Vzrok histaminske intolerance je pomanjkanje encima, ki sodeluje pri razgradnji histamina, vzrok laktozne intolerance pa pomanjkanje encima, ki omogoča vsrkanje mlečnega sladkorja iz črevesa. Histaminska intoleranca se kaže v vseh področjih telesa s simptomi, ki so podobni alergiji. Težave odpravi izločitev hrane, ki vsebuje veliko histamina. Laktozna intoleranca se kaže predvsem v področju prebavil z napenjanjem, drisko. Ko izločimo mleko iz hrane, so težave lahko tudi po zdravilih in industrijski hrani, kjer je dodana laktoza.

Težave ob alergiji in intoleranci pozimi

V hladnih mesecih leta so v zraku alergeni ambrozije, različnih pršic, spore plesni v prostorih in spore gliv zunaj. Bolniki prihajajo po nasvete pozimi tudi zaradi alergijam podobnih težav, čeprav ni nobenega pozitivnega dokaza alergije. To so osebe z razvito intoleranco za določene snovi, ki jo največkrat povzročajo snovi v hrani, kajti zimska hrana je v marsičem drugačna kot v drugih letnih časih.

Alergija in intoleranca

Alergija je imunski odziv telesa na alergen, pri čemer nastajajo specifična protitelesa. Ta ob ponovnem srečanju z alergenom povzročijo alergijska vnetja zlasti na mejnih površinah telesa z okoljem: na koži, dihalnih poteh in v prebavnem kanalu. Pri alergiji sproščeni histamin povzroči pordečitev, srbenje, otekline, koprivnico, hitrejši srčni utrip, razširitve žilja, znižanje krvnega pritiska, nenaden nahod, napad astme, diarejo. Alergijo dokazujemo s kožnimi testi, z laboratorijskimi testi za dokaz specifičnih protiteles, zelo redko tudi s provokacijskim testom. Ob dokazu kritičnega alergena se je treba izogibati okolju s takim alergenom v zraku ali kritičnemu hranilu tudi v najmanjših količinah.

Intoleranco povzročajo predvsem sestavine v hrani ali pijači. Stik z njimi ne povzroča imunološkega odziva, ne tvorijo se specifična protitelesa. Kar spontano se po njihovem dovolj obilnem zaužitju iz celic mastocitov sprošča histamin s svojimi učinki, kar povzroča alergiji podobne pojave. Simptomi intolerance so glavobol, možna migrena, koprivnica, prebavne motnje, kolike, napenjanje, znižanje krvnega pritiska in ovirano dihanje. Intoleranco dokazujemo z opazovanjem, izločitveno dieto, redko celo s provokacijskim testom. Intoleranco imenujemo tudi psevdoalergija. Podobne učinke kot histamin povzročajo še drugi bioamini. Histamin in drugi amini so prisotni v pivu, vinu, ribah, mesu, klobasah, stročnicah, siru, kakavu, čokoladi, kislem zelju. Mnogo naštetega je sestavni del zimske, zlasti praznične hrane. Če osebi s takimi težavami ne dokažemo alergije, ji svetujemo, naj se izogiba hrani z veliko histamina in drugih biogenih aminov ali pa naj tako hranilo ali pijačo uživa v minimalnih količinah.

Izogibanje vdihanim in zaužitim alergenom in psevdoalergenom

Treba je stalno skrbeti za izogibanje pršicam in nadzor relativne vlažnosti zraka, tako zaradi pršic kot tudi zaradi spor plesni v zanje ugodnih pogojih. Kritične so kopalnice, ki jih ne zračimo ali ogrevamo pravilno. Stanovanje in omare, stene za obešenimi slikami in za radiatorji je treba pregledovati glede pojavljanja plesni. Osebe z alergijo naj ne bodo zunaj ob velikem onesnaženju zraka, megli in izpušnih plinih v prometu. Pri sebi morajo vedno imeti tablete antihistaminika in zdravilo za vdihe pri poslabšanju astme ter za nos ob znakih nahoda. Doma in za prenočitev drugod uporabljamo protialergijske prevleke za blazino. V restavracijah ne uživajmo obrokov hrane z neznanimi sestavinami, začimbami in aditivi, torej ne neznanih omak.

Osebe z intoleranco moramo opremiti s seznamom živil in pijač, ki vsebujejo histamin in druge biogene amine, da se jim lahko izognejo ali pa jih uživajo le ob neizogibni priložnosti in povsem malo. Osebe z dokazano alergijo na hranilo pa ne smejo užiti niti ščepca ali kaplje z alergenom.

Navzkrižni alergeni

Ta sestavek ni namenjen razlagi, zakaj take povezave, zato naštejmo le stanja, ki jih v praksi srečujemo, in ob alergiji na prvotni alergen je priporočljivo izogibanje navzkrižnim sestavinam hrane. Seveda tudi pozimi in ob zimskih praznikih.

• Alergični na pršice naj ne uživajo školjk, rakcev in rakov, hobotnic in morskih rib.
• Alergični na pelod breze, leske, jelše, bukve, jesena, kostanja, pelina naj ne jedo koščičastega in pečkatega sadja, orehov, surovega korenja in paradižnika, zelene, kivija, začimb, npr. popra, kumine in koriandra.
• Alergični na trave naj ne jedo kivija, surovega paradižnika, različnih vrst moke, melon, zelene, čebule, riža, jedrc in koščičastega sadja.
• Alergija na pelin je navzkrižna z začimbami, zeleno, s surovim korenjem, z ličijem, s kivijem ter koščičastim in pečkatim sadjem.
• Ambrozija je alergensko sorodna s kamilicami, pelinom, z melonami, s sadežem z jedrci, z zeleno.
• Zelena je alergensko sorodna z melono, s kumaro, surovim korenjem, z začimbami, mangom, s surovim paradižnikom in z različnimi jedrci.
• Pšenična moka je sorodna z ržjo, ovsom, s koruzo, sezamom, z makom, s kivijem, z orehi in rižem.
• Lateks je po strukturi deloma podoben avokadu, banani, kiviju, mangu, melonam, papaji, surovemu paradižniku, kostanju vrste maroni in figam.

Skriti alergeni

V naravni hrani so lahko prisotne snovi, ki predstavljajo alergen ali psevdoalergen, pa na prvi pogled taka snov ne označuje hranila. Misliti moramo na primesi mlečnih beljakovin, jajc, kvasovk, morskih sadežev, žitaric, stročnic (arašidi, bob, čičerika), lešnikov, plesni, sadja, začimb, aditivov za izgled, okus in obstojnost.

Zdravljenje

Osnova je določitev kritične snovi, ki je vzrok težavam. Prevečkrat se misli na nepravi vzrok in so izločitve nepotrebne, gre pa za drug problem, morda drugo bolezen. Nato je potrebna izločitev takega hranila. Pri pomanjkanju encimov svetuje dieto zdravnik.
Pri psevdoalergijah opozarjamo na previdnost pri zaužiti količini, pri pravi alergiji pa tudi majhne količine niso dopustne.
Naj omenimo še, da neprenašanje glutena, ni alergija v ožjem smislu, je bolezenski proces druge narave, kjer vse življenje ni dopustno uživati žitaric, ki vsebujejo beljakovino gluten.